ALI JE ORGANIZIRANA TELESNA VADBA ZA PREDŠOLSKE OTROKE SPLOH POTREBNA IN KAJ OTROK Z NJO PRIDOBI


SPOR02159 ScaleWidthWzEwMDBd

Danes se starši srečujemo s široko ponudbo vadb za predšolske otroke. Zavedamo se, da je gibanje za otroka nujno potrebno in koristno, hkrati pa se nekaterim poraja vprašanje, ali predšolski otrok potrebuje organizirano obliko gibalne dejavnosti. Je za njegov gibalni razvoj morda dovolj gibanje, ki ga sproščeno izvaja tekom igre in vsakodnevnih opravil?

 

Tudi sama sem mama dveh fantov, ki sta zdaj že šolarja. Rojena sta bila v družino, naklonjeno gibanju. Oba z možem sva se (tudi zaradi svoje strokovne usposobljenosti s področja športa) od samega začetka njunega življenja dobro zavedala pomena gibanja za njun celoten razvoj. Spadava namreč v skupino staršev, kjer ni tabu, če se dojenček  igra na tleh ali blazini, se plazi po stanovanju, se v kampu kobaca po kamenčkih in iglicah (ki, mimogrede, pikajo le v odrasli dobi),  pri devetih mesecih spleza na pograd starejšega brata in podobno.  Zagovarjala sva mnenje, da je otroka potrebno spodbujati pri slehernem poskusu preizkušanja in razvijanja svojih gibalnih sposobnosti ter mu nuditi le toliko pomoči, da je zagotovljena osnovna varnost (padci, ki ne terjajo večjih poškodb, za otroka predstavljajo pomembno  izkušnjo, kako se lotiti naslednjega gibalnega izziva) in da se otrok še vedno počuti uspešnega (kaj že zmorem sam). 

Kljub temu, da sta bila otroka z najine strani deležna številnih gibalnih spodbud, sva ju že v predšolskem obdobju  vključila v nekatere organizirane oblike vadbe, kjer sta otroka marsikaj pridobila.

 

Ko izbiraš vadbo za svojega otroka, naletiš na različna poimenovanja vadbe. Nekatera so splošna (cici telovadba, gibarije,…), nekatera se nagibajo k določeni športni panogi (abc gimnastike, nogometne urice, mini atletika, …). Ne glede na poimenovanje, vadba za predšolske otroke praviloma zajema elementarne vsebine gibanja, ki so osnovne, splošne in skupne vsem športom. Prav tako je vsem tem vadbam skupno, da temeljijo na otrokovi osnovni dejavnosti-igri.

 

KAKŠNO VADBO TOREJ IZBRATI?

Vadba naj bo čimbolj splošna (morda z osnovnimi elementi določenega/ih športa/ov). Zajema naj veliko elementarnih oblik gibanja (hoja, tek, plazenje, lazenje,  kotaljenje, potiskanje in vlečenje, vese, skoki in poskoki).

Vsebina vadbe naj bo prilagojena razvojni stopnji otrok (upošteva značilnosti starostnega obdobja)  in njihovim interesom (otroke pritegne gibanje, ki je povezano z glasbo, zgodbo, domišljijsko igro…).

Prostor, kjer vadba poteka, naj otroku zagotavlja občutek varnosti, predvsem pa naj v njem vzbudi interes in veselje do raziskovanja. Kvalitetna in raznolika oprema telovadnice je zelo pomembna za izvajanje vadbe, k pestrosti vadbe pa lahko odlično pripomore trener, ki v vadbo domiselno vnaša preproste pripomočke ali predmete iz vsakdanjega življenja, ki so otrokom blizu (otroci uživajo v igrah z baloni, časopisnim papirjem, kartonskimi tulci,…).

Nenazadnje je pomembna oseba, ki vadbo vodi.  Nujno je, da ima trener poleg znanj s področja športa tudi znanja s področja razvoja predšolskega otroka. Na ta način bo vadbo bolje prilagodil svojim vadečim, dosegal željene cilje, otrokom in staršem pa zagotovil občutek varnosti in zaupanja.

 

KAJ LAHKO PRIČAKUJETE, DA BO OTROK PRIDOBIL TEKOM ORGANIZIRANE OBLIKE VADBE?

Vsekakor bo razvijal svoje gibalne sposobnosti. Preko načrtovane igre in dejavnosti bo postal bolj gibljiv (v predklonu se bo  požgečkal po prstih na nogah), natančen (očku bo kmalu zadel kakšen gol), razvijal bo ravnotežje (na sprehodu po gozdu bo prehodil ležeče deblo), razvijal bo  koordinacijo (premagal bo vsako plezalno igralo na igriščih), postal bo hitrejši (v teku bo prehitel mamico) in postajal bolj močan (pomagal bo nesti vrečko iz trgovine).

Razvijal bo občutek za orientacijo v prostoru. Presojal bo svoj položaj v prostoru ter razmerje do predmetov in drugih oseb v prostoru (splezal na tobogan, se skril za blazino, se postavil pred svojega prijatelja v koloni), presojal bo  smer gibanja (hodil po vzvratno, se plazil bočno).

Razvijal bo občutek za ritem in hitrosti (tekel bo hitro kot miška in topotal počasi kot slon).

Razvijal bo socialno-čustvene veščine. Navajal se bo na deljenje prostora z drugimi osebami, razvijal bo  spoštovanje in upoštevanje različnosti. Spoznaval bo smisel upoštevanja pravil, razvijal bo zaupanje vase in druge, se trudil za dosego cilja, se učil sodelovanja z drugimi, pridobival občutke za zdravo obliko tekmovalnosti. Naučil se bo premagovati ovire in se soočati z morebitnim neuspehom. 

Pridobival bo različna znanja: matematična znanja (reševanje gibalnih problemov na ustvarjalen in raziskovalen način, spoznavanje simbolov, štetje, spoznavanje oblik in formacij), splošna znanja (spoznavanje barv, oblike, formacije, materialov).

Razvijal bo veščine govora in komunikacije. Poimenoval bo opremo in pripomočke v telovadnici, poimenoval bo del telesa in opisal njegov položaj (moje noge so pokrčene), poimenoval bo vaje (delam odklone trupa), učil se bo dogovarjanja v skupini.

Preko igre bo razvijal domišljijski svet (prevzemanje različnih vlog in  pretvarjanje tekom igre).

Razvil bo pozitiven odnos do gibanja in v njem tudi kasneje prepoznal koristi zase in za svoje zdravje ter dobro počutje.

 Organizirane telesne vadbe imajo poleg številnih koristi poseben čar za otroke. Počutijo se del skupine in se družijo z vrstniki, ki imajo podobne interese. Po prihodu z vadbe navdušeno pripovedujejo o svojem doživetju in so ponosni na svoje dosežke. Pogosto želijo svoje znanje prenesti na svoje bližnje, zato ne bodite začudeni, če boste tudi vi prav kmalu prekucnili kakšen preval na tleh vaše dneve sobe.

KAJ PA DOMA?

Čas, ki ga naši otroci preživijo z nami, lahko organiziramo na različne načine. Starši smo tisti, ki načrtujemo skupne družinske aktivnosti in z zgledom lastne aktivnosti otroku predstavljamo model preživljanja prostega časa. Če smo sami naklonjeni različnim gibalnim dejavnostim in se vanje tudi aktivno vključujemo, otroci avtomatično prevzemajo naše vzorce in v gibanju prepoznavajo ugodje in koristi. Gibanje postane nepogrešljiv del njihovega vsakdanjika.

Maja Ambrožič Bricelj
Vzgojitelj predšolskih otrok; Univerzitetni diplomirani pedagog; Trener športne gimnastike