Diabetes tipa 2


adobestock 276205639

Diabetes tipa 2

Sladkorno bolezen tipa 2, najpogostejšo oblika diabetesa, pogosto spremlja debelost. Stopnja diabetesa nenadzorovano raste. V Ameriki je po zadnjih podatkih 16 milijonov ljudi z diabetesom tipa 2. Tretjina ljudi, ki imajo diabetes, tega še ne ve. Da je stanje zelo resno nam pove podatek, da otroci v puberteti postanejo žrtev bolezni, ki običajno prizadene odrasle osebe po štiridesetem.

Pri obeh tipih 1 in 2 se bolezen začne z motnjami pri presnovi glukoze. Običajna presnova:

  • Jemo hrano
  • Hrana se prebavi in ogljikovi hidrati se razgradijo v enostavne sladkorje, med katerimi je večji del glukoza.
  • Glukoza (krvni sladkor) vstopi v kri in trebušna slinavka tvori inzulin, ki upravlja prenos in distribucijo glukoze po telesu.
  • Inzulin deluje kot vratar, glukozi odpira vrata v različne celice z različnimi nameni. Nekaj glukoze se spremeni v kratkoročno energijo za uporabo celicam, ostanek se shrani kot dolgoročna energija (maščobe) za poznejšo uporabo.

Ko se sladkorna bolezen razvije pa se ta proces presnove poruši. Diabetiki tipa 1 ne morejo ustrezno tvoriti inzulina, ker so celice za njegovo proizvodnjo uničene. Diabetiki tipa 2 lahko tvorijo  inzulin, a ta ne more opraviti svoje naloge – inzulinska odpornost. Ko inzulin začne dajati ukaze za pošiljanje glukoze, se telo ne odziva in krvni sladkor ni presnovljen pravilno. Krvni sladkor se poviša do nevarne ravni. Diabetes se diagnosticira z merjenjem zvišane ravni sladkorja v krvi ali »izlitja« v urin.

Diabetični zapleti

  • Višje tveganje za smrt zaradi bolezni srca
  • Višje tveganje za možgansko kap
  • Visok krvni tlak
  • Glavni vzrok za slepoto pri odraslih
  • Bolezni ledvic
  • Bolezni živčnega sistema
  • Zapleti v nosečnosti
  • Večja dovzetnost za druge bolezni
  • Dentalne bolezni
  • Smrt

Sodobna zdravila in kirurgija ne morejo pozdraviti sladkorne bolezni. V najboljšem primeru, zdravila bolnikom omogočajo, da ohranijo razumno delujoč način življenja, vendar ta zdravila ne bodo nikoli pozdravila vzroka bolezni. Vendar vseeno obstaja upanje. Še več! Hrana, ki jo uživamo ima neverjeten vpliv na to bolezen. Pravilna prehrana ne le preprečuje, temveč tudi zdravi sladkorno bolezen. Kaj je torej »prava« prehrana?

Kot večina kroničnih bolezni se tudi diabetes v določenih delih sveta pojavlja pogosteje, kot v drugih. To je znano že več sto let. Prav tako je dobro dokumentirano, da populacije z nizko stopnjo diabetesa jedo drugačno hrano kot tiste, kjer je pojavnost diabetesa višja. Že pred skoraj 70-imi leti je H.P. Himsworth združil vse obstoječe raziskave v poročilo, ki primerja prehrano in stopnje diabetesa v šestih državah. Ugotovil je, da so se nekatere kulture prehranjevale s hrano z visoko vsebnostjo maščob, medtem ko so se druge prehranjevale s hrano, ki je vsebovala veliko ogljikovih hidratov. Poraba maščob oziroma ogljikovih hidratov je posledica uživanja hrane živalskega oziroma rastlinskega izvora. Ko se vnos ogljikovih hidratov poveča in vnos maščob zmanjša, število smrti zaradi diabetesa pade od 20,4 na 2,9 (na 100.000 prebivalcev). Sklep? Prehrana rastlinskega izvora lahko pomaga preprečevati diabetes. Čez trideset let so vprašanje znova preučili v štirih državah jugovzhodne Azije in Južne Amerike in prišli do enakih zaključkov. V državi z najvišjo stopnjo diabetesa, Urugvaju je prehrana tipično zahodna, visoko kalorična z veliko živalskimi beljakovinami, s skupnimi nasičenimi maščobami in z živalskimi maščobami. Isti raziskovalci so svojo študijo razširili na 11 držav Srednje in Južne Amerike ter Azije. Najmočnejša povezava z diabetesom, ki so jo odkrili je čezmerna telesna teža. Populacije z najbolj zahodnjaško prehrano so imele hkrati najvišjo stopnjo holesterola, kar je močno povezano s stopnjo diabetesa. Toda te stare medkulturne študije bi bile lahko nenatančne.

Kaj pa če primerjamo stopnjo diabetesa znotraj ene populacije? Populacija adventistov sedmega dne je dober primer. Vera jih spodbuja, da se izogibajo mesu, ribam, jajcem, kavi, alkoholu in tobaku. Posledično jih je vsaj polovica vegetarijancev. Vendar 90 odstotkov teh še vedno uživa mlečne in/ali jajčne izdelke, zaradi česar bistven delež kalorij pridobijo iz živalskih virov. Študije so pokazale, da tisti adventisti, ki so se prikrajšali za meso so se prikrajšali tudi za diabetes. V primerjavi z mesojedci so njihove stopnje diabetesa za polovico nižje.

V drugi študiji so primerjali prehrano in diabetes pri populaciji japonskih Američanov v Washingtonu. Ti ljudje so bili sinovi japonskih priseljencev v ZDA. Imeli so štirikrat večjo pojavnost diabetesa od povprečne stopnje tistih, ki so ostali na Japonskem. Kako je to mogoče? Narejenih je bilo še veliko kredibilnih raziskav in izsledki so identični. Pri teh raziskavah so opazovali le stanje. Obstajajo pa tudi nadzorovane ali intervencijske raziskave. Te vključujejo spremembo prehrane ljudi, ki že imajo razvit diabetes tipa 1 ali 2 ali blage simptome te iste bolezni. Dr. James Anderson je eden najuglednejših znanstvenikov našega časa, ki raziskuje prehrano in diabetes ter dosega dramatične rezultate z izključno uporabo prehranskih metod. Rezultati so naravnost osupljivi. Diabetike tipa 2 je v nasprotju s tipom 1 lažje zdraviti, ker njihova trebušna slinavka ni zelo poškodovana. Diabetiki so ob spremembi prehrane morali zniževati enote inzulina in v več raziskavah je moralo več kot 95% bolnikov zdravila popolnoma opustiti. To je velikanski dosežek. Takšnih raziskav je mnogo in kot lahko vidite diabetes lahko premagamo.

Sprememba življenjskega sloga se lahko zdi nepraktična. Morda je res nepraktično odpovedati se mesu in mastni hrani, a še bolj nepraktično je imeti prekomerno telesno težo in diabetes tipa 2. Kako praktično je imeti vse življenje bolezen in si vsak dan vbrizgavati inzulin. Korenita sprememba naše prehrane je zagotovo bolj praktična rešitev. Mislim, da se vsi strinjamo.

 

Povzeto po Kitajski študiji.

Dr. T. Colin Campell in Thomas M. Campbell II, dr. med.

Andraž Bricelj
Profesor športne vzgoje; Dipl. trener športne gimnastike; Trener športne rekreacije; Maser