Avtoimune bolezni
Avtoimune bolezni
Nobena skupina bolezni ni bolj zahrbtna kot avtoimune bolezni. V nasprotju z boleznijo srca, raka, debelosti in diabetesa tipa 2 tu telo napade samo sebe. Avtoimunih bolezni je več in ime vsake zveni različno, a ni preveč domišljavo razmišljati kot o eni veliki bolezni, ki prebiva v različnih delih telesa in uporablja različna imena. Na enak način govorimo o raku, ki ga različno poimenujemo glede na del telesa, kjer prebiva.
Vse avtoimune bolezni so posledica ene skupine mehanizmov, ki napačno deluje. V tem primeru je ta mehanizem imunski sistem, ki po pomoti napada celice v lastnem telesu. Najsi bo trebušna slinavka v primeru diabetesa tipa 1, mielinska ovojnica v primeru multiple skleroze ali tkiva sklepov v primeru artritisa, vse avtoimune bolezni vključujejo imunski sistem, ki se je uprl. To je notranji upor najhujše oblike, v katerem naše telo samo sebi postane najhujši sovražnik.
Imunski sistem je zelo zapleten. To je sistem in ne organ. Čeprav je ta sistem čudež narave, ko telo brani pred tujimi beljakovinami, je sposoben napasti tista tkiva, ki bi jih moral ščititi (molekularna mimikrija). Zgodi se, da so »vsiljivci«, ki jih naše celice iščejo in uničujejo, videti enaki kot naše lastne celice. Odtis imunskega sistema, ki ustreza tem vsiljivcem, ustreza tudi našim celicam. Imunski sistem nato uniči, pod nekaterimi pogoji, vse kar ustreza temu odtisu, vključno z našimi lastnimi celicami. Imunski sistem v teh primerih ni sposoben razlikovati tujih sovražnih beljakovin od beljakovin lastnega telesa.
Kaj ima to opraviti s tem, kar jemo? Zgodi se, da so antigeni, ki naše telo prelisičijo, da napade svoje lastne celice, v hrani. Med procesom prebave, na primer, nekatere beljakovine zdrsnejo v naš krvni obtok iz črevesja, ne da bi bile prej popolnoma razgrajene v svoje aminokislinske dele. Ostanki neprebavljenih beljakovin so v imunskem sistemu obravnavani kot tuji vsiljivci, kar sproži izdelavo odtisov za njihovo uničenje in sproži samouničujoči avtoimunski proces. Eno od živil, ki vsebuje veliko tujih beljakovin, podobnih beljakovinam našega telesa, je kravje mleko.
Ko naš imunski sistem deluje pravilno ne bo uničil lastnih celic. Način, kako ta proces, ki je izjemno zapleten, zataji pri avtoimunih boleznih, še ni povsem pojasnjen. Vemo le, da imunski sistem izgubi sposobnost razlikovanja med celicami telesa in napadalnimi antigeni.
Povzeto po Kitajski študiji.
Dr. T. Colin Campell in Thomas M. Campbell II, dr. med.
Prihodnjič pa nekaj več o diabetesu tipa 1.
