A LAHKO ENO RISANKO?


2 9f837425ce2e3c262f57e1d97de0ee1d

A LAHKO ENO RISANKO?

Pogosto vprašanje, s katerim se srečujemo starši predšolskih, pa tudi starejših otrok. Risanke so bile že v času našega otroštva zelo priljubljena vsebina nedeljskih juter, ko smo brez težav vstali precej bolj zgodaj, kot med tednom, ko so bile na vrsti manj priljubljene dejavnosti. Marsikatera nedelja se je torej pričela v družbi risanih junakov.

Kaj pa današnji otrok? Njemu ni treba čakati na nedeljo. Naj bo petek ali svetek, ob petih zjutraj ali ob enajstih zvečer, risanke so mu na voljo kadarkoli in to ne le na »Sloveniji 1«. Takšne in drugačne risanke.

Naši starši na risanke niso gledali kot na nekaj slabega. Ni jih bilo veliko, pa še tiste so bile »neškodljive«.

Danes pa je izbira primernih risank že pravi starševski projekt. Ko otrok usvoji veščino ravnanja z daljinskim upravljalnikom, postanejo njegove možnosti precej odprte. Tu nastopi odgovornost staršev, da kritično presodimo vsebino, ki ji je otrok izpostavljen.  

Kakšne risanke ponavadi izbere otrok?

Povečini takšne, ki jih gledajo njegovi prijatelji in se o njih pogovarjajo. Takšne, ki so tržno usmerjene in otroka privabljajo preko reklam, jumbo plakatov, oblačil z motivi junakov ter nenazadnje različnih igrač, ki vsebujejo like risanih junakov.

Tudi otrok, ki doma ne gleda teh »najbolj priljubljenih risank« in jih ne pozna, mimogrede prične v svojo igro vnašati elemente teh risank. Prav kmalu sledi vprašanje: »Oči, a mi kupiš super-duper-truper opico, ki ima tako moč, da iz oči strelja puščice. A veš, ker Tinček jo tudi ima in zdaj jo rabim tudi jaz, da se bom lahko igral z njim. Pa potrebujem še mega-turbo-fensi želvo, ki je najboljša prijateljica super-duper-truper opice in s svojim čarobnim oklepom premaga vse zlobneže tega sveta.«

Verjetno ni treba poudariti, da gre povečini za igrače, ki praviloma ne nudijo spodbud za razvoj fine motorike, ustvarjalnosti, usvajanja matematičnih pojmov in podobno. Ponavadi gre za figurico, ki jo pač….imaš.  Ker se vsebina igre s temi igračami nujno navezuje na vsebino pripadajoče risanke,  ponavadi ne vodi v ustvarjalno igro vlog ali konstruktivno reševanje problemov, če izvzamemo reševanje sveta pred super zlobneži.

Komunikacija med otroki se giblje v okvirih bum-tresk-puf, občasno preide na »višji nivo«- premagajmo zlobneže, izdelajmo super strelno orožje in podobno. Kaj kmalu je podkrepljena še z neverbalno komunikacijo, beri borbo, ki vključuje uporabo super pripomočkov za reševanje sveta, praviloma kupljenih in ne izdelanih na kakšni ustvarjalni delavnici. 

Spregovorimo še o teh super likih. Predstavljeni so kot pozitivni, kot tisti, ki jim je vredno slediti, a če pogledamo bolj podrobno, v sebi pogosto združujejo agresivnost, spletkarstvo, željo po brezpogojnem vodenju in prevladi, umerjeni so le vase in v svoj obstoj.

Današnji starši imamo iz svojega otroštva večinoma pozitivno izkušnjo z risankami, ki so drugačne od novodobnih. Imamo torej neko predstavo o tem, kaj je kvalitetna risanka. Pa vendar pogosto podležemo željam naših otrok. Ker nimamo časa, da bi si skupaj z otrokom ogledali risanko in pridobili o njej konkretno mnenje. Ker mislimo, da bomo svojemu otroku ustregli.

Kot pri vsaki stvari, imamo tudi tu možnost izbire. Lahko jo izkoristimo v svoj prid in nenazadnje v prid svojemu otroku. Prednost risanih filmov je v tem, da otroka zanje ni treba posebej animirati. Zanje je skoraj vedno navdušen. S pomočjo kvalitetnega izbora lahko torej pri otroku brez večjega napora razvijamo marsikaj dobrega.

Nekaj kriterijev, ki jih lahko opazujemo pri risanki:

-grafika (gre za estetske podobe ali za kič),

-govor (je uporabljen knjižni jezik, preko katerega otrok usvaja pravila govorjenega in pisanega jezika, ali način govora otroka umiri in pritegne k spremljanju vsebine),

-komunikacija in odnosi med junaki (je prisotna spoštljiva komunikacije, vljudnostni izrazi, konstruktivno reševanje problemov, medsebojna pomoč, spodbujanje drug drugega, upoštevanje drugačnosti),

-liki junakov (je večina likov pozitivnih, ali dobro zmaga nad zlim),

-vsebina (ali risanka nosi pomembno sporočilo, ki otroka spodbuja k razmišljanju o aktualnih temah, kot je skrb za čisto okolje, pozitiven odnos do živih bitij, pozitivni medsebojni odnosi in podobno, ali se otrok iz risanke česa nauči, na primer novih pojmov, dejstev,…),

-glasba (je prijetna in gre v uho, ali se besedilo rima, je smiselno in nosi pomembno sporočilo, ali je  petje ritmično in melodično korektno).

Kako lahko z otrokom sodelujemo med in po ogledu risanke?

Dobro je, da otroka spodbujajmo k aktivnemu gledanju risank. Vsebino risanke lahko izkoristimo za  pogovor in jo prenesemo v vsakdanje situacije (se ti je zgodilo kaj podobnega, kako bi ti reagiral na njegovem mestu,…). Nekatere risanke so zasnovane na način, da je otrok med gledanjem tudi gibalno aktiven, zato je dobro, če tako možnost izkoristimo.

Iz otrokovega pripovedovanja, pa tudi neverbalne komunikacije, lahko razberemo, kako doživlja dogajanje v risanki, kaj ga pritegne, kaj vznemiri. Pri ogledu vsebin, ki jih otrok še ne razume in si jih lahko napačno razlaga, je  pomembno, da se z njim pogovorimo o  gledanem. Določeni prizori v otroku povzročijo tudi negativna čustva, na primer žalost in strah, ki jih kasneje predeluje. Zato je pomembno, da smo pri ogledu z njim odrasli,  mu odgovarjamo na morebitna vprašanja, ga pomirimo in skupaj z njim predelamo tovrstne prizore. Z otrokom torej izmenjavamo izkušnje, mnenja in občutke. 

Poleg pogovora, lahko vsebino risanke izkoristimo za različne dejavnosti po ogledu. Otrok lahko nariše ali naslika, kako je risanko doživel, prepeva pesmi iz risanke, pleše ob glasbi iz risanke, izdela lutke risanih junakov in risanko uprizarja, vsebino risanke prenese v igro vlog. Ni nujno, da smo starši prisotni v vseh teh dejavnostih. Otrokom lahko spodbudo nudimo že z ponujenimi sredstvi, ki jih potrebuje za dejavnost ali pa ga enostavno spodbujamo, ko dejavnost načrtuje in izpelje samostojno.

Na tihem si lahko priznamo, da tudi odrasli uživamo v risankah. Svoje otroke lahko navdušimo za kvalitetne risanke iz našega otroštva. Tako bomo ujeli dve muhi na en mah. Otrokom kvaliteta, odraslim pa nostalgično zadovoljstvo.

 

 

Maja Ambrožič Bricelj
Vzgojitelj predšolskih otrok; Univerzitetni diplomirani pedagog; Trener športne gimnastike