ČUSTVENI RAZVOJ OTROKA

Avtor Andraž Bricelj

09.06.2020

ČUSTVENI RAZVOJ OTROKA

Otrokova čustva se razlikujejo od čustev odraslih po načinu izražanja, pogostosti in dolžini trajanja. So nenadzorovana in jih je v otrokovem odzivanju lahko odkriti. Po vplivom vzgoje otrok postopoma nadzira izražanje čustev.

Po pogostosti se otrokova čustva precej razlikujejo od čustev odraslih in pridejo do izraza pogosteje. Otroci se pogosto jezijo, jokajo in tudi radostijo. Njihova čustva so kratkotrajna, javljajo se nepričakovano in se tudi hitro spreminjajo. Strokovnjaki menijo, da je jeza najpogostejše čustvo v otroštvu. Izlivi jeze niso samo pogosti, ampak tudi kratkotrajni. Do dveh let se število teh izlivov povečuje, potem pa upada.

Otroci so najbolj razdražljivi, če so lačni ali bolni. Če odrasli dopuščajo, da otrok s takim vedenjem dosega želene cilje, so izlivi jeze in napadalnega vedenja pogostejši. V boju proti izlivom jeze ne smemo misliti, da jih je mogoče povsem odpraviti. Če odpravimo tisto, kar povzroča jezo pri otroku, se bo pogostost takšnega odzivanja zmanjšala.

Strah – nepričakovanost in presenečenje sta najpomembnejša pri povzročanju strahu. Otrok se boji vsega, kar se pojavi iznenada, posebno, če gre za intenzivne vtise. V prvih treh letih je strah odziv na konkretne stvari in osebe. Pri šestih letih in kasneje strah povzročajo izmišljena bitja in okoliščine.

Ljubosumnost- zelo pogosto čustvo pri otroku. Po mnenju nekaterih psihologov se ljubosumnosti ni mogoče izogniti v odnosih med brati in sestrami. Otrok se na lahko odziva odkrito ali prikrito. Odkrito odzivanje se kaže v neposrednem napadu na drugega otroka, fizičnem ali verbalnem. O prikritem odzivanju govorimo takrat, ko se otrok ne vede običajno, torej tako, kot je zaželeno. Dogaja se, da ljubosumen otrok začne močiti posteljo, četudi je bil pred tem popolnoma suh. Morda začne sesati prst, jecljati ali ga postane strah. Včasih noče jesti ali se pojavijo zanki kake bolezni. Vsak  otrok po svoje izraža ljubosumnost. Vsi ljubosumni odzivi so podzavestni.

V prvem in drugem letu se diferencirajo prijetna čustva, kot so naklonjenost, navdušenje, zadovoljstvo. V prvem letu kažejo otroci željo po nežnosti in ljubezni. V tej starosti je objekt naklonjenosti predvsem mati. V drugem letu se razvije naklonjenost do bratov in sester oziroma drugih otrok.

Na naslednji stopnji razvoja postanejo objekt naklonjenosti pretežno otroci iste starosti in istega spola. Razvija se prijateljstvo. Otroci izražajo ljubezen z objemanjem in poljubljanjem, zlasti pri deklicah. Ta doba je pri deklicah malo daljša kot pri fantih. Otrok ima še zmeraj rad svoje starše, brate in sestre, vendar pretrga »popkovino« s svojo družino – kar je nujno za nadaljnji čustveni razvoj.

Velik pomen čustvenega področja pripisujejo vidiku pojmovanja samega sebe. To je osebna ocena svoje vrednosti, ki temelji na tem, kar sami mislimo o sebi, in na tem, kar menimo, da drugi mislijo o nas. Tako je tudi gibanje dejavnik, ki prispeva k oblikovanju pojmovanja samega sebe. To ni edini dejavnik, je pa eden najpomembnejših predvsem v predšolskem in šolskem obdobju, ker otroci zelo visoko vrednotijo gibalne spretnosti in sta od njih precej odvisna sprejemanje posameznika v skupini in njegov položaj v njej. To velja še posebej za dečke.

Povzeto po Mali športnik (Mateja Videmšek, Petra Berdajs, Damir Karpljuk)